Amnesty international Nigeria

FULBE MEDIA

Amnesty International waɗi kawral e ɗo Abuja dow Caɗeele wonnɗe hakkunde durooɓe e remooɓe ɓe kolli yonkiiji keewɗi rella nder ɗe Caɗeele. ɓe noddi laamu leydi Niijeriya dow waɗa junngo ngam waddugo keerol Caɗeele ɗen.
Ko woni Miijo moon Kadi

FULBE MEDIA

Advertisement

Kawral MiYetti Allah

FULBE MEDIA

MIYETTI ALLAH

E Hannde MiYetti Allah Wadi Kawral e do Abuja
Kawtal ngal ndaari no Fulve woniri jooni e no ve jodori
be Anndini Fulbe Koolana bibbe mabbe dow yare-yare
Nden be noddi wiigo mawve kolana Sukaave Waxoove ko haana
Dow Acca,
Nden be beydi e wiigo Rewbe Fulbe Acca Yaago Cippal
ngam no jooni woniri,
nden be beydi e wiigo kala Pullo fof (fuu) acca yaago banngal (teegal)
e be acca Rewbe Mabbe faa Jemma e inaare Fijirde ngam hakkilanki Zaman,
e timmorde Joonde Nden be Anndini wiigo Subol garoowol ngol ujune didi e Sappo
e jewe tati.
Kawtal ngal ni Yiimbe jewi inaaje fere-fere e bo Niijeriya ngam wargo Kawral ngal.

FULBE MEDIA

OPEC

Koode Radio international (KRI)

Dental Leyɗe Marɓe Risku neɓɓam OPEC, nden e Gonngal Denatl leyɗe goɗɗe Sobiɗirooɓe e Maɓɓe kawtuɓe e Rasha ɓe jaɓi ɗum usta ɗuuɗol neɓɓam wurtin-teeɗam yaago haɓɓere milonaare woore e ujune teme ɗiɗi e nyalaande, ma wolla go’o nder temere ko heɓete e Aduna,
Neɓɓam keccam dan ɓedi jeengugo ko ɓuri nay nder temere, ko kubaaruji ɗin wanngi e kawral ngal ministaaɓe waɗi nanngo-ndiral to kawrital Winndeere nde OPEC e Vienna
Wonɓe nder Dental ngal ɓe waɗi non gaɗa yanol neɓɓam ɗam ɗum waɗi e leyɗe cappanɗe tati nder temere e Asaweeje jaɓɓiinde (saliinde) e jeewol waɗaangol ngol yaadu Doonyorgal no risku Aduna no latoto
Mawri, leyɗe keewɗe Bano Niijeriya neɓɓam ve tiigori ngam ɓe keɓa ceede natooje.

Koode Radio international (KRI)

NGUYKA ZAMFARA

Koode Radio International (KRI)

E Niijeriya polisaɓe anndini wiigo yiimɓe maɓɓe 16 wuyɓe na’i mbari to Wuuro Magaji leydi Zamfara nyannde miisa saliinde nde,

Anndinoore wonnde nde polisaɓe ɓen Wurtini ɓe hisni polisaɓe maɓɓe 20 e junngo wuyɓe na’i ɗin, nden ɓe mbari wuyɓe 104.

Anndinoore nde SP mo Zamfara Mohammed Shehu hokki cakooɓe kubaruuji nyannde talaata jemma ɓe sankiti wuyɓe ɓen e inaje tati, nden ɓe teetoyi na’i ko ɓuri 500 e be’i 79.

Leydi Zamfara ɗum leydi wondudi e Caɗeele nguyka na’i e yiimɓe e wareware.
Jooni ɓe anndini wiigo ɓum nildi laane konu e konooɓe waɗooɓe golle nannduɗe e nguyka helaaki laawol e ko nanndi e non

Koode Radio International (KRI)

JAMDERE FULBE DEVELOPMENT ASSOCIATION NIGERIA

Koode Radio international (KRI)

JAMDERE FULɓE DEVELOPMENT ASSOCIATION OF NIGERIA
Jamdere Fulɓe Development Association of Nigeria ɗum kawral Sukaaɓe Fulɓe Nigeria
ɓe Waɗi kawral nyannde 1/11/2018 e Kaduna State Nigeria
kawtal fooɗungol hakkilo Sukaaɓe Dow jannde e jogaago Pulaaku e Hakkilanki Sukaaɓe e ko nanndi e non
Yiimɓe keewɓe ari (wari) Bano
Abuja
Adamawa
Bauchi
Gombe
Kaduna
Kano
Yobe
Zamfara
Katsina
Kebbi
Jos
Taraba
Sokoto
E Statji Horiiɗi
Beɗon Jaɓɓo kala Giɗɗo taw nder Kawral Ngal,

Koode Radio international (KRI)

Soggitode

KAWRAL FEEWDE E JAM, E DEWRAL MALINKOOƁE
KEƁAANGAL E LEY GOLLEEJI GAƊAAƊI LEY KAALDAL ALJE
1

Puɗɗirka
Minen yimɓe Gofornaman Mali kaɲum e Pelle yimɓe woɓɓe siɲɲindimɓe talkuru hollitooru golleeji kaanuɗi waɗeede ɲennde 24 juliye 2014, laatiiɓe humiiɓe e dewrital ngal;
Minen nootiiɓe batu Alje hono no wiira e ley golleeji kaaldal caawiiɗi ley talkuru kawral tonngaandu Alje yalla kawral kuuɓungal duumotoongal, dimoowal jam, ɲifoowal baasiiji gooduɗi saahal ley Mali, nokku mo yoga wi’ata Asawad;
– Min njettii Aljeri sanne ko ardii e ley suroore ndee koo, kaɲum e Waalde Humaniinde Deental Jawdi Leyɗe Afiriki Keettuɗe Hiinaange wiyeteende CEDEAO, Waalde Humaniinde Deental Leyɗe Afriki wiyeteende UA, Naason Ini ( NU), Waalde Humaniinde Deental Leyɗe Eropu wiheteende UE kaɲum e Waalde Koperaason islamik wiyeteende OCI, Burkina Faso, Moritani, Nijeer, Nijeriya kaɲum e Cad, tawaaɓe e suroore ndee;
Min njaakitiima alhaaliiji gooduɗi ley Mali ɗii kaɲum e torraaji gaɗooji wakkati e wakkati fuu ley nokkuure Saahal ley Mali;
Min anniyiima timminde faa laaɓa fey sabaabuuji boneeji gooduɗi joonin ɗii, kaɲum e yirwinde dewrital nokkuuji leydi ndii fuu dow anndal taarikiiji kollitoowal Mali yo leydi ngootiri ndi siiji keewɗi ndeenti ley mum;
2
Min taƴorii duu leydi ndii ana waawi dartineede dow deental jamaa fuu, e dow sariyaaji kesi ɗi peccataa ndi, ɗowtantooɗi keewal siiji e neesuuji, annduɗi alhaaliiji leydi ndii ngaldaa banngal mbaaka, keɓal e neesu;
Min anndii nokku Saahal ley Mali oo ana haani yirwineede law law, no haaniri e banngal keɓal, neɗɗaaku e neesu;
Min anndii duu laamu nokku Saahal ley Mali oo ana haani haybude neesuuji ɓooyɗi gooduɗi toon ɗii, mbaaka leydi ndii e torraaji ɓooyɗi tiinnuɗi nguurndam jamaa e ley nokku oo;
Min anndii duu ndeenaagu ana haani wartireede e ley nokku oo no yaawiri fuu, yirwingol jam e ndeenaagu, dartingol laamu, laaɓal golleeji, reenugol hakkeeji ɓiɓɓe-aadama, jokkugol e sariyaaji, jukkugol ngol tooɲooɓe fuu ana kaani jokkeede;
Min anndii ɲaakkohaaku kaɲum e tooɲanngeeji bonɗi ana ngoodi hakkunde leyɗe ɗee;
Min ɗowtaniima sariyaaji leyɗe Afiriki kaɲum e leyɗe adunaaru keertaaɗi;
Min njeggitaali duu kawral gaɗanoongal ngal kaɲum e tiiɗɗallaaji keɓaaɗi ley gollee oo ɗii ;
Min kawrii e dow ko woni ley ɗoo koo:
3

TIITOONDE I: SARƊIIJI, AADIIJI E ASULU SARIYAAJI FEEWDE E TIMMINGOL DUUMOTOONGOL BAASI OO
TUMMBITERE I: Sarɗiiji e Aadiiji
Sariyaawol 1: Pelle kumiiɗe e dewrital ngal ɗee kollitii ana ɗowtanii sarɗiiji talkuru hollitooru golleeji kaanuɗi waɗeede gonɗi ɗo ley ɗoo ɗii:
a) Yarranagol pati jamaa Mali seera, pati leydi ndii seera, pati laamu mayri seenndee, ndi heddoroo no ndi laamoraa nii, pati fay gooto torree kammari diina mum ; b) Anndugol e yirwingol keewal neesuuji e haalaaji, daranagol ko homo fuu waawi waɗande leydi ndii banngal moƴƴere iwde rewɓe faa yottaade e sukaaɓe; c) Daranagol jamaa leydi ndii, kaɲum e kabaaruuji homo fuu, ley laamu kayboowo homo fuu ko yiɗi laataade naa heɓude; d) Yirwingol leydi Mali ndii fuu, faa tawee reeson fuu heɓii ko haandi; e) Selugol e garɲaali, kaɲum e immingol fitinaaji banngal politiki, kaaldal e kawral tuugee so luuttondiral waɗii; f) Ɗowtanagol hakkeeji ɓiɓɓe-aadama, ndimaaku, neɗɗaaku kaɲum e diinaaji maɓɓe;
4
g) haɓugol e yurkuyurku e rafi jukkugol bonanndaaɓe; h) haɓugol e teerorismu, tarafik dorogu kaɲum e bonanndaaji goɗɗi gooduɗi hakkunde leyɗe.
Sariyaawol 2: Pelle ɗee aadiima donnude sariyaaji kawral ngal faa timma ley ɓernde laaɓunde, homo fuu e darnde mum ley golle oo.
Sariyaawol 3: Laamu Mali oo daroto hen faa sariyaaji fuu potuɗi ɓameede ana tabita yalla kawral ngal ana sella , dow anndal pelle ɗee kaɲum e honnjotooɓe golle, suɓaaɓe e ley kawral ngal.
Sariyaawol 4: Huunde fuu darnaande ko huuɓata leydi ndii fuu ley golle ana waawi adoreede saahal ley Mali, tawee walaa fuu ko ɗum bonnata e ko hawraa e dow mum koo. Tawee duu eɗum waawi waɗeede e nokkuuje goɗɗe e ley leydi ndii.
TUMMBITERE 2: Asulu sariyaaji feewde e timmingol duumotoongol baasi oo
Sariyaawol 5: Ngal kawral, faandaa mum yo ɲiɓude jam duumotooɗo ley Mali, jam gaddoowo deeƴere e ndeenaagu ley ɓadaale ɗee fuu kaɲum e ley adunaaru nduu fuu . E ley majjum, faa baasi ɲifee fey, so wanaa tawee ko woni ɗo ley ɗoo koo, hawraama e dow mum:
Ko wi’etee Asawad
Ko wi’etee ASAWAD koo yo neesu e finaa-tawaa mo yimɓe heewɓe jeyaaɓe ley Saahel ley Mali poti e mum. Ɓeen yimɓe fuu yo ɓiɓɓe leydi ndii noon. So homo fuu faamirii no wiiraa ɗoo nii, eɗum yafina kaaldal
5
ngal, tawee ɓiɓɓe leydi ndii ceenndataa, leydi e hoore mum duu feccataa.
Dabareeji piyaaɗi yalla jam e dewral ana ngarta ley Mali
Hono no fitinaaji ɗii ngaɗirta yaa warta mo timmataa hedde Saahal ley Mali nii, eɗi kaani daraneede banngal politiki. Batu mawɗo ana haani waɗeede. Heɓe fuu tawee heƴaaɓe mum’en ana mbaawi hawrude hen dow anndal honnjotooɓe kawral ngal. Asulu fitinaaji ɗii fuu ƴeewtee, ɓiɓɓe leydi ndii ɓee fuu njooɗodoo , kaalda. Haala Asawad ana waawi haaleede ɲennde ndeen. Oon batu hollitinta laawi dewral baawɗi ɲifude torraaji kiiàɗi, ƴaɓɓiiɗi. Kanko wuurtinta jam e hoolaare hakkunde ɓiɓɓe leydi faa tawee homo fuu ana heɓa sago mum. Sariyaaji feewde e jam, e dewral ndarnee dow kawral. Ndeen ɓiɓɓe leydi ndii fuu ngartondirta so baasiiji ɗii fuu njoppee, jam e moƴƴere njannjinee, ɲiɓee faa tekka.
Dabareeji feewde e laamagol lobbol
Caggal dabareeji ɓamaaɗi to dow too ɗii, ɲifugol fitinaaji ɗii ana wajimbini laaɓal laamu kayboowo alhaaliiji heɓe fuu, tuugiiɗo ko woni ɗo ley ɗoo koo:
– darnugol gollirɗe e sariyaaji tuugiiɗi baale jaaleɲi keredu, joƴƴinirteeɗe woteeji, jogiiɗe laamu jaajuɗo; – tottugol jamaa oo hawjagol hoore mum ley ɗeen nokkuuje, yalla homo fuu ana heɓa no hinnoroo hoore mum; – ɓeydugol hakke yimɓe saahal ɓee ley laamoɗe leydi ndii;
6
– ɗowtanogol sariyaaji leydi ɗii faa sarooɓe e sareteeɓe ana ɓattondira; – darnugol deenirɗe e kaybirɗe jamaa pawiiɗe e laamu gooto, ɗe heɓe fuu yimɓe mum tawetee e mum; – tawdeede yimɓe saahal ley Mali ɓee e reenooɓe nokkuuje mum’en ɗee; – wartirgol seeɗa seeɗa larme e poliisi Mali ley Saahal Mali ; – darnugol nokku jirwinirɗo saahal ley Mali jogiiɗo waalde honnjotoonde nde yimɓe reeson fuu tawetee e mum kaɲum e saarɗiiji keeƴaaɗi jirwinirɗi , kaybooji neɗɗaaku e neesuuji, alhaaliiji kaɓɓiiɗi e joogarafi, e mbaakaaji wakkati. Laamu waddata jawdi gollirteendi ndii, kaɲum e faabotooɓe woɓɓe jeyaaɓe e leyɗe goɗɗe ; – aadagol baale adunaaru nduu daranaade no golle oo yottoroo kaɲum e yalla homo fuu ana jokka e sariyaaji ɗii no wiiraa e ley kawral ngal nii . Nootagol baale ɗee banngal politiki, fammingol leyɗe goɗɗe, jawdi, anndal, adirɗe ; – heeƴagol wakkati konnjorɗo golleeji ɗii fade majji dartaade, nde kawral ngal siɲɲinaa fuu.
TIITOONDE II : KABAARUUJI POLITIKI E GOLLEEJI LAAMU
TUMMBITERE 3 : gollirɗe laamu e feccitagol leydi
Sariyaawol 6 : Pelle daraniiɗe kawral ngal ɗee mbii gollirɗe e sariyaaji ballooji yimɓe Saahal ɓee ana kaani daranaade ko’e mum’en, gollude
7
golleeji mum’en no njiɗiri faa ɓe ɓeydoo taweede e golleeji laamu leydi ndii. Ley majjum hawraama e ko woni ɗo ley ɗoo koo :
Banngal keredu
– reeson fuu tawree asammbile mum joƴƴiniraaɗo wote jamaa fuu, o hokkitee baawɗe e jawdi faa heewa, kaɲum e sariyaaji mum, laamu e kaalisi haandi ; – jamaa Mali oo kaɲum e heettuɓe saahal ley Mali ɓee fuu ɗalee kinnoo ko’e mum’en banngal laamu ; – Persidan Asammbile oo suɓete ley wote jamaa. Kanko laamotoo reeson oo ; – Serkeluuji e kominaaji ɗii fuu tawa ana njogii sarooɓe mum, homo fuu konse serkel kaɲum konse komin suɓaaɓe ley wote. Birooji ardotoo ɓe, Persidan woni hoore biro konse serkel, Meer woni hoore biro komin ; – Reeson fuu, kaɲum suɓontoo hoore mum ko yiɗi laataade e no yidiri gollirde;
Banngal Laamu Leydi ndii fuu
– Sena joƴƴinee law, yimɓe mgolle oo naannee hen, ɓe ndaroo ko ɓe mbaawi fuu yalla faanndaaji kawral ngal ana njottoo; – Asammbile mawɗo oo yaajinee, jamaa makko oo ɓeydee, kominaaji ɗii duu ɓeydee;
8
– Konse Mawɗo Keredu biyeteeɗo HCC oo udditee gila ɓooyaali yalla amiiri’en e joom’en cehe, rewɓe e sukaaɓe ana keɓa no naatiraa hen; – yimɓe saahal ley Mali naannee e golleeji laamu leydi ndii ;
TUMMBITERE 4: feccugol laamu e baawɗe
Sariyaawol 7: Pelle ɗee anndii golleeji e darɗe fuu ana kaani fecceede hakkunde laamu oo e keredunkooɓe ɓee yalla golle oo ana feewa tawee walaa fuu njeebaaɗo, iwde neɗɗo gooto faa yottoo baale e pelle jamaa.
Sariyaawol 8: Reeson ana jogii baawɗe kuuɓuɗe banngal sariyaaji laamu e nokkuuje gonuɗe ɗo ley ɗoo:
a) plan e heeƴo yirwere jawle, neɗɗaaku e neesu; b) moƴƴingol leydi; c) darnude e hawjaade gollirɗe jamaa banngal jannde, ekkitagol golleeji, cellal, hawaalu, neesu, laawi, humpitingol e ley reeson oo, kuran, ndiyam e sennugol. d) Ndema, margol daabaaji, awgal, togge, adirɗe, jaagu, isinŋaaji, ɲeeɲal, tuurismu e adirɗe hakkunde reesonŋaaji; e) Jawdi gollirdi e kontuuji laamu reeson; f) Darnude e donnude lampo hono no laamu leydi ndii wiiri fuu; g) Darnude ɲamaale; h) jaɓude naa yoppude dokke; i) hokkude goɗɗo;
9
j) nanngude taƴe; k) gollididde e woɓɓe naa laataade funeere goɗɗo; l) darnude poliisi leydi e daranaade ndeenaagu yimɓe siwil’en.
Sariyaawol 9: Ko baale ɗee kawri e dow mum fuu ana haani donneede. Sariya hollitinta no baawɗe peccirtee hakkunde baale jaaleɲi keredu ɗee.
TUMMBITERE 5: darnde laamu e haybugol no haaniri banngal sariya
Sariyaawol 10: Laamu joƴƴinta keƴaaɗo mum ley jaaleɲi keredu faa reena , reenana jamaa fuu. Ley majjum, kanko yottinta politiki Gofornaman banngal porojeeji mawɗi, kanko famminta politiki feewde e yirwere jawle, neɗɗaaku e moƴƴingol leydi.
Sariyaawol 11: Laamu oo honnjotoo golleeji baale jaaleɲi. No honnjagol ngol yaarata fuu ana winndii e ley sariyaaji.
Sariyaawol 12: Huunde fuu haanaa yottaade baawɗe laamu oo e ley no golleeji ɗii njaarata nii, kaa pelle ɗee kawrii, laamu e reeson ana kaani lamndondirde e dow ko woni ɗo ley ɗoo koo:
– moƴƴingol porojeeji yirwere, kaɲum e gollirɗe laamu e gollonooɓe ko’e mum e ley jaaleɲi; – naftoragol jawle tageefu hono jawle ley leydi; – kabaaru fuu goɗɗo, baawɗo naatude e donnugol kawral ngal.
TUMMBITERE 6: Kaalisi e kaaki
10
Sariyaawol 13: Ko waldaa e lampo, taƴe naa jukkungo, hono no wiiraa e ley sariyaawol 8 kawral ngal, reson fuu ana waawii tawreede sariyaaji mum jaadooji e baawɗe mum, kaɲum e faandaanji mum banngal yirwere.
Sariyaawol 14: Laamu aadiima tottude baale jaaleɲi 30% kaalisi mum gollirɗo, ɗoo e 2018, tawee nokku saahal ley Mali oo duu ana waɗanee hen hakkille sanne.
Sariyaawol 15: Laamu hokkitan baale jaaleɲi yoga e ko heɓetee e jawle gooduɗe e ley nokkuuje mum’en, hono jawle tageefu, jawle ley leydi dow kaaldal e kawral kaanungal waɗeede.
Sariyaawol 16: Laamu aadiima :
– hokkitinde baale jaaleɲi keredu sarawuusiiji mum ɗi baale ɗee mbaawi hawjaade; – waɗude ko waawi fuu yalla golleeji ley jaaleɲi ɗii ana njeeɓee, ɓuri fuu ley nokku saahal ley Mali; – yaafinde naatugol e golle laamu ley jaaleɲi, tawee doole ɓameteeɓe e golle oo ɓee fuu, saahal ley Mali iwata.
TIITOONDE III: BANNGAL REENUGOL E HAYBUGOL LEYDI
TUMMBITERE 7: Sarɗiiji tuugaaɗi
Sariyaawol 17: Huunde fuu haɓɓiinde e reenugol kaɲum e haybugol leydi ndii ana fawii e dow :
11
– ɓiɓɓe leydi ndii fuu tawee e golle oo, fay gooto pati heettinee sera; – larme oo yo gooto, o feccataake, tawee duu laamu oo bannge gooto heetti, laamiiɗo leydi oo woni hoore majjum; – Larme e poliisi fuu njannginee faa paama, ndokkee gollirɗe. Ɓe tottitee darɗe maɓɓe seeɗa seeɗa.
TUMMBITERE 8: Honnugol haɓooɓe e nokkuure wootere, naatugol larme, yoppugol kaɓorɗe, yaltugol e wolde, wartugol e jamaa (DDR)
Sariyaawol 18: Faandaa honnugol haɓooɓe yo ndaartude yalla haɓooɓe ɓee fuu ana anndee faa ɓe ngartiree e jamaa naa ɓe ngaɗee e porogaram DDR. Golle oo ana tuugii annde e sariyaaji Naason Ini ley Mali (MINUSMA).
Sariyaawol 19: Pelle ɗee kawrii, fedde joƴƴinee faa daranoo oon golle, ley mayre, heƴaaɓe laamu e siɲɲimɓe kawral ngal ɓee fuu ana kaani taweede e mum. Ende haani gollidinde e honnjotooɓe kawral ngal.
Sariyaawol 20: Joppuɗo kaɓorɗe fuu nannee e porogaram DDR oo. Joomum ana waawi naanneede e golleeji laamu hono larme, poliisi, golle birooji, naa laatiima siwil. Porogaram DDR oo, ɓe naattaali jamaa ɓee haajaa.
TUMMBITERE 9: Wartigol larme e poliisi e darɗe mum
Sariyaawol 21: Nde kawral ngal siɲɲinaa fuu larme e poliisi fuu ngartiran seeɗa seeɗa e darɗe mum ley reeson saahal ley Mali. Fedde
12
wi’eteende (MOC- mekanismu operasiyonel kordinaason) e MINUSMA kaani daranaade golle oo.
Sariyaawol 22: E ley soldaasi’en wartuɓe e golle ɓee, ɓe saahal ley Mali ɓee ana kaani taweede ana keewi e maɓɓe. Ɓe ndokkee darɗe mawɗe duu yalla eɗum yaafina golle oo, ɗum wartira hoolaare hakkunde soldaasi’en
TUMMBITERE 10: Dartingol Larme e poliisi
Sariyaawol 23: Pelle ɗee kawrii, larme e poliisi fuu ana kaani dartineede faa moƴƴa. Tawee eɗen cuɓtoo ko moƴƴi e golleeji ƴaɓɓiiɗi ɗii fuu eɗen naftoroo, kaɲum e talki e sariyaaji waalde Deental Leyɗe Afiriki e Naason Ini.
Sariyaawol 24: Gofornaman kaɲum e faabotooɓe ɗum woɓɓe ngaɗan ko mbaawi fuu yalla gollirɗe larme e poliisi baawɗe daranaade leydi ndii fuu banngal ndeenaagu Mali e leyɗe goɗɗe ana njoƴƴinee.
Sariyaawol 25: Pelle ɗee kawrii fedde darontoonde dartingol larme e poliisi joƴƴinee . Ɓiɓɓe leydi ndii fuu, heƴaaɓe mum ana kaani taweede hen. Ɓe njooddoo, ɓe kaalda dow ko waɗi koo fuu. Ɓe ndokkira hakkillaaji e dow no Mali haaniri haybireede e reeneede hono no alhaali oo worri joonin e ley leydi ndii, kaɲum e leyɗe seraaje naa ley adunaaru nduu fuu.
Sariyaawol 26: Fedde darontoonde dartingol larme e poliisi ndee ana haani tawreede hakkillaaji kesi banngal hokkugol darnde ley larme e
13
poliisi yalla eɗum yaafina dewrital ɓiɓɓe leydi ndii, tawee homo fuu heɓii ko haandi banngal darnde.
Sariyaawol 27: Ley no larme e poliisi ndartinirtee nii, poliisi jaaleɲi darnete. Tawee golleeji majji njawtataa jaaleɲol.
Sariyaawol 28: komiteeji geenɗe, banngal ndeenaagu, joƴƴinte. Heƴaaɓe laamu, reeson, ngeenndi, jamaa, ameeri’en e joom’en cehe fuu tawete e ley oon komite. Keƴaaɗo laamu gonɗo e ley jaaleɲol fuu, kaɲum woni hoore waalde ndee.
TUMMBITERE 11: Haɓugol e teerorismu
Sariyaawol 29: Pelle ɗee aadiima haɓude e teerorismu e geɗe mum ɗo ngoni fuu faa yottoo yeeyugol e soottugol dorogu, ley leyɗe e hakkunde leyɗe.
Sariyaawol 30: Pelle ɗee kawrii, baale ndarnee nde haani fuu faa kaɓa e teerorismu gooduɗo hakkunde leyɗe oo.
TIITOONDE IV: YIRWERE JAWLE, NEESU E NEƊƊAAKU
TUMMBITERE 12: Sarɗiiji yirwere keeƴaaɗi
Sariyaawol 31: Pelle ɗee kawrii, laamu ana haani tawreede hakkillaaji kesi banngal yirwere keredu, wattonoore hakkille baale jaaleɲi. Laamu oo ana haani tawreede sarɗiiji yirwere, ɗi njeebataako fay gooto, jaadooji e alhaaliiji neesu e neɗɗaaku, joogarafi nokku, kontuuji jawdi cuuɗanaaki fay gooto, ɗo ngon-ɗaa fuu.
14
Sariyaawol 32: Reesonŋaaji ɗiɗi naa tati ana mbaawi e ley sariya joƴƴinde pelle jirwinooje jawle, neɗɗaaku hono no wiira e ley kawaral ngal nii, tawee yawtaali baawɗe maɓɓe.
Sariyaawol 33: Nokkuure yirwere saahal ley Mali darnaama, ende jogii konsey baawɗo lamndeede, kumaniiɗo reesonŋaaji, heƴaaɓe asammbile reeson ngoni e ley waalde ndee. Kamɓe daranii paabondiral e yirwindingol nokkuuje banngal keɓal kaɲum e kabaaruuji goɗɗi.
Sariyaawol 34: Nokkuure ndee ana jogii sarɗiiji yirwere keeƴaaɗi, ɗi faabotooɓe leydi ndii nototoo yalla yirwere duumiinde ana heɓee.
Sariyaawol 35: Ɗiin sarɗiiji kaani yirwinde nokku Saahal ley Mali faa o hewtoo nokkuuje goɗɗe leydi ndii ley duuɓi 10 naa 15. Konsey Nokkuure Yirwere oo hoojotoo golle oo, kaɲum e golliɗi baawɗe golle oo.
Sariyaawol 36: Pelle ɗee kawrii dow hawju komite konnjotooɗo kawral ngal “miison imminee faa ƴeewoya huunde fuu ko laati ana nafa yalla saɗɗa ana heɓa no ɓuytiree faa yirwere heɓa no fuɗɗira e ley nokkuure saahal ley Mali. Miison ana haani immaade ley lebbi tati caggal so kawral ngal siɲɲinaama. Banki Monjal, Banki leyɗe Afiriki, Banki islamik yirwere, kaani ardaade e golle oo. Kamɓe e gofornaman, baale mawɗe adunaaru kaɲum e jeyaaɓe e ley nokku oo kaani waddude goole oo.
Sariyaawol 37: Batu ndardirɗo kaalisi joƴƴinte, lebbi ɗiɗi jokkuɗi e darnugol sarɗiiji ɗii. Batu moottan jawdi feewde e yirwere duumotoonde, oon kaalisi gollirtee sarɗiiji yirwere keeƴaaɗi.
15
TUMMBITERE 13: Mooɓondiral feewde e yirwere nokkuuje Saahal ley Mali
Sariyaawol 38: Nokkuure Saahal ndee adotoo hokkeede mballiguuji laamu hono no wiiraa e ley kawral ngal nii.
Ley majjum pelle ɗee kawrii huunde fuu woni e ley kawral, iwde ko yaawnii sanne, ko yaawnii seeɗa e ko yaawnaaki fuu ko winndaa e ley Cinndi too ko wartata e yirwere jawle, neɗɗaaku e neesu fuu waɗee.
Gofornaman hollitan gila e batu aranndeejo komite Konnjotooɗo kawral ngal oo talki aadi banngal no jawdi heɓirtee, ɲalaaɗe golle oo haani golleede. Oon golle ana feewtinee ko woni ɗo ley ɗoo koo:
– Gollirɗe laatiiɗe waajibiije ; – Yirwingol gollooɓe; – Ndeenaagu banngal nguure; – Yirwingol golleeji keredu ( ndema, margol daabaaji e golleeji mum); – Moƴƴingol laawi e gollirɗe yalla saahal leydi ndii ana yahoo; – Jawle leydi e kuran naange; – Golleeji rewɓe e sukaaɓe kaɲum e soldaasi’en hiiɓɓe; – Moƴƴinde gollirɗe jaadooje e leydi toon ndii; – Naattingol e golleeji, dogunooɓe wolde so ngarti, egginaaɓe kaɲum e woɓɓe; – ɲeeɲal, tuuriisu’en, jaagu, humpitingol; – jannde e neesu.
16
Sariyaawol 39: Pelle ɗee kawrii banngal jannde e neesu:
– yaadinde ko janngetee koo e neesu reson; – yirwingol haalaaji e binndi nokku oo; – ɓeydugol jannde leyiire e hakkundeere tawee homo fuu ana heɓa no janngira; – uddingol jannginirɗi jannde dowuure; – udditingol cuuɗi neesu e miise (marduɗi kulle kiiɗɗe); – yirwingol neesu ley reeson, Mali kaɲum e leyɗe goɗɗe.
Sariyaawol 40: Aajansi ( gollirde) yirwinirde reeson moƴƴinte ley reeson fuu faa yaafina golleeji, honnjoo ko gofornaman aadi gollude koo,
Aajansi yo laamorde reeson, persidan Asammbile reeson oo laamii aajansi oo;
Sariyaawol 41: Kawral hakkunde reeson e laamu yalla porogaramuuji ɗi duuɓi keewɗi ana keɓa no golliree faa yirwere heɓe banngal jawle, neesu e neɗɗaaku.
Sariyaawol 42: Laamu daroto hen ko waawi fuu yalla jaaleɲi ana naanna kaalisi, ana kayba no naftorto jawle keɓeteeɗe ley nokku oo, iwde taƴe yaade e jawle tageefu, naa jawle keɓetee e ley Gollidal hakkunde laamu e maɓɓe
Sariyaawol 43: Laamu aadoo daranaade gollidal hakkunde leyɗe. Ley majjum, laamu kinaa dawrida e baale jaaleɲi huunde ko haani waɗeede hen naa ko hawraa e dow mum banngal no golle oo foti yaarude, no
17
honnjortee, talki ciɲɲinteeɗi, ɲamaale e jawdi faaboraandi feewde e maɓɓe.
Sariyaawol 44: Wakkati e wakkati fuu faabortooɓe jawle ɓee ngaran ƴeewa no golle oo yaarata dow anndal komite konnjotooɗo.
Sariyaawol 45: Baale fuu gollooje jogiiɗe porogaramuuji ana kaani wattande hakkille ko jamaa saahal oo ɓuri fuu hasindinde e mum kaɲum e wartugol jam e ndeenaagu e ley nokku oo naa ley leyɗe Saahal ɗee fuu.
TIITOONDE V: DEWRITAL, DONNUGOL SARIYA , HINNEE
TUMMBITERE14: Dewrital e donnugol sariya
Sariyaawol 46: Pelle ɗee kawrii, ɓiɓɓe leydi ndii fuu ndewrintinee. Dewrital ngal waɗee dow:
– Sariyaaji feewde e jam, dental ley dewral ɓiɓɓe leydi Mali; – Joƴƴinde sariyaaji baawɗi naftoreede tafon fade waalde humaniinde goonga, sariya e dewrital darneede; – Darnude fedde haɓoore e yurkuyurku e bonannda kaalisi laamu; – Darnude waalde hakkunde leyɗe, darontoonde bonanndaaji mawɗi hono imminde wolde, warhoore, bonnude neɗɗaaku, yanugol e rewɓe kaɲum e golle bonɗi goɗɗi gaɗaaɗi ley Mali bonnooji hakke ɓiɓɓe-aadama;
18
– Hollitinde bonnandaaji ɗii fuu no ngorri, kaɓɓiiɗi e wolde, neɗɗaaku, tawee pelle ɗee ana ngollida e komiison gaɗoowo ankettu oo; – Pati bonnandaaɓe banngal wolde, neɗɗaaku, hakkeeji ɓiɓɓe – aadama hono yanugol e rewɓe mawɓe e sukaaɓe njaafee; – Hokkude sarooɓe semmbe yalla leydi ndii ana laatoo ɗowtantoondi sariyaaji; – Aadaade jokkunde e waylitingol laamu , sariya yalla sarooɓe e sareteeɓe ana ɓeydoo ɓattondirde, bonnuɗo fuu jukkee; – Amiiri’en e joom’en cehe ɓeydee e laamu oo tawee ɓe mbonnantaa ɗum fay huunde; – gollirɗi juuju’en ɓeydee – juuju’en e gollidinɓe mum ‘en fuu njannginee faa paama; – darɗe kadi’en keyɗintinee e golle oo yalla eɓe ngattana hakkille neesuuji e alhaaliiji nokku fuu; – laamuuji tawaangaaji ɗii ɓeydenee doole.
TUMMBITERE 15: Banngal hinnee
Sariyaawol 47: Pelle ɗee aadiima yaafinde wartugol, nattugol, hoontondirgol yimɓe eggunooɓe so tolloyii woɓɓe ley hinnee hono no wiiraa e ley sariyaaji adunaaru, Afiriki e ley Kawral OUA gaɗungal 1969, kaɲum e ley kawral gaɗungal Kampala 2009 feewde e egginaaɓe banngal reenugol, nootagol, faabagol maɓɓe ley Afiriki.
19
Sariyaawol 48: Pelle ɗee noddii baale kumaniiɗe hinnee faa paaboo e golleeji gaɗeteeɗi yalla eggunooɓe ɓee fuu ana keɓa no ngartira e nokkuuje mum’en, puuɗɗita golleeji mum’en hono no ngorrunoo nii.
Sariyaawol 49: Pelle ɗee aadiima daranaade hinnee, waayde heeraade hakkunde sureteeɓe. Ɗe aadiima duu daraade pati fay gooto ɓamta jawdi kinnorteendi wanaa politiki’en, wanaa soldaasi’en, ɓe ndaroto hen faa ndi yottoo ɓe ndi waddanaa ɓee. Ɗe mballan egginaaɓe ɓee yalla ana keɓa no njottoroo baale hinnotooɓe ɓee dow jam e ndeenaagu.
TIITOONDE VI: GAARANTI E FAABAGOL BAALE ADUNA
TUMMBITERE 16: Darnde Pelle
Sariyaawol 50: Pelle ana anndi gaaranti aranndeejo yalla Kawral ngal ana waɗa yo hoolaare e laaɓal ɓernde homo fuu banngal golle oo. Homo fuu daroo ko waawi yalla dewral, jam e ndeenaagu ana tabita e ley Mali e seraaji mum fuu.
Sariyaawol 51: Pelle ɗee ana ndaarda partiiji politiki, siwil’en, baale rewɓe, sukaaɓe, gollooɓe rajooji e teleeji, humpitooɓe tawaangaaɓe, laamiiɓe tawaangaaɓe, diinankooɓe, homo fuu waɗa ko waawi yalla kawral ngal ana tabita, yalla faandaa maggal ana yottoo.
TUMMBITERE 17 : Darnde Surooɓe
Sariyaawol 52 : Aljeri ardinaa surooɓe ɓee, kamɓe ndokkata garanti politiki Kawral ngal, kamɓe kaybata yalla fedde fuu waɗii no wiiraa nii. Ley majjum eɓe kaani :
20
– daraade e suroore ndee ; – waajaade pelle ɗee fuu e ley no golle oo foti yaarude ; – laataade tuugorde mawnde so golle oo tiiɗii hakkunde sureteeɓe, so kawral ngal ronkaama, faandaa maggal yottaaki
Sariyaawol 53 : Surooɓe ɓee ana ndarii e darnde mawnde e ley fammingol adunaaru nduu fuu fitina Mali oo. Surooɓe ana mbaawi wandande Mali faabotooɓe faa golle oo moƴƴa.
TIITOONDE18: Darnde baale adunaaru nduu e ley golle oo
Sariyaawol 54 : Baale adunaaru ɗee ngoni gaaranti jukkugol e ko hawraa e dow mum koo, kanje kaani haybude e faabaade yalla anniyooji ɓamaaɗi ɗii ana njottoo. E ley majjum, eɗe :
– Waalde Naason Jini (NU), Waalde Deental leyɗe Afiriki (UA), waalde Deental Jawdi Leyɗe Afiriki Keettuɗe Hiinaange (SEDEYAAWO), Waalde Deental Leyɗe Erop (UE), Waalde Koperaason islamik ( OCI), kaɲum e baale goɗɗe faabotooɓe aadiima yo noototooɓe Mali e kawral ngal ; – Konsey kumaniiɗo jam e ndeenaagu leyɗe Afiriki, konsey ndeenaagu Naason Ini fuu kaaldaama, nootoo ko mbaawi fuu yalla kawral ngal ana tabita. Ɓe kayba no golle oo haaniri yaarude nii yalla ana jokkee. Neɗɗo fuu luuttuɗo ko wi’aa koo naa caliiɗo jokkude e ko hawraa e mum koo haɓee; – Baale adunaaru ɗee kaani daranaade jokkugol e sariyaaji kawral ngal banngal kaalisi, anndal, adirɗe, e gollirɗe, kaɲum e huunde
21
fuu ko haani naftoreede faa golle oo moƴƴa. Kanje paabotaa haɓugol e bonnooɓe, kanje kawrinta jawdi yirwinirdi nokku saahal ley Mali oo.
Sariyaawol 55 : Pelle ɗee kawrii duu golle oo ana haani honnjeede. neɗɗo fuu tawaaɗo ana jogii darnde e ley golle oo so o malinke naa leyɗe goɗɗe naannee e honnjotooɓe ɓee.
Sariyaawol 56 : Darnde MINUSMA, Aajansiiji, nootaagu banngal jawdi, baale Naason Ini e baale goɗɗe gooduɗe hakkunde leyɗe ana kaani daranaade yottagol faandaaji kawral ngal.
Tayre 19 : Fedde yimɓe hawjotooɓe kawral ngal
Sariyaawol 57 : so ɗereeji kawral ɗii tonngaama, haalɗooɓe ɓee fuu paamrii, njoƴƴina fedde yimɓe hawjotooɓe golleeji kawral ngal faa jam e dewral keɓee.
Sariyaawol 58 : Fedde yimɓe hawjotooɓe golleeji kawral ngal, ana hawrini ɓeeɗoo : Gofornaman Mali oo, deental pelle tonngidinɗe kawral ngal kaɲum e fedde surooɓe ndee ( Alanjeri, hoore surooɓe, Burkinafaso, Mortaani, Niijer, Cad, SDAAWO, LONI, waalde yirwinoore diina arsilaamaaku, Waalde leyde Afiriki, waalde leyɗe Eop). Salndu LONI yimɓe humaniiɓe ndeenaagu ɓee, njamiraama kawra e golleeji yimɓe hawjotooɓe kawral ngal ɗii fuu.So tilsii, fedde ndee ana waawi nelde e yimɓe woɓɓe kaɲum e gollirɗe leyɗe aduna tuugortooɗe jawdi, ngara kawra e golleeji ɗii.
22
Sariyaawol 59 : Alanjeri, hoorejo fedde surooɓe ndee, laamii fedde yimɓe hawjotooɓe golleeji kawral ndee, ley faabaamuya jokkuɓe e hooreejo hono Burkinafaso, Mortaani, Niijer kaɲum e Cad. Gollirɗe fedde ndee Bamako ŋiɓii ; saamaaji duu, so tilsii, fedde ndee ana waawi batoyde leyɗe goɗɗe.
Lewru fuu, batu kawrinoowo deental yimɓe fedde ndee, joƴƴinte nde wootere.So wajimbiniima duu, batuuji juujuure, njoññinte
Sariyaawol 60 :ɗiiɗoo golleeji fedde ndee, tabintinta :
– Hawjaade, horude e humaade yalla jamaa oo fuu ana ɗowtonoo sariyaaji kawal ngal tawee torraayi naa hanndaali golleeji ɗi salndu LONI humaniindu ndeenaagu nduu halfini MINISISMA ɗii ; – Heeƴaade deental golleeji jaadooji e sariyaaji kawral ngal kaɲum e fiide dabareeji yalla ɗiin golleeji ana tabindinee ; – Famminirde no feewi sariyaaji kawral ngal so tawii jamaa oo haaldaayi ngoota ; – Fiide dabareeji yalla jamaa oo fuu ana haalda ngoota; kaɲum e – Wallude gofornaman oo yalla omo fiya dabareeji kaanuɗi fuu, jaadooji e sariyaaji kawral ngal faa yottoo: I. Goodal sarrwuusiiji forobaaji, kaggitanaaɗi Saahal ley Mali; II. Sellingol naftoragol sariyaaji caawiiɗi e sariyaawol leydi ndii, talki laamu, jaadooji e sariyaaji kawral ngal; III. Haggitere jawdi e baawɗe laamu oo feewde e jaaleɲi keredu ɗii kaɲume naftoragol ɗeen baawɗe ley barkannaaku;
23
IV. Fiigol dabareeji pamminirɗi keredunkooɓe huunde fuu ko keyɗintinaa, jaadoojum e demokarasi, ko sellinaa ley kawral ngal, ley keertal, hono ñeewtaade yuɓɓo yimɓe haanuɓe wotude ɓee, fiide dabareeji yalla ko jaalii e jamaa oo ana winndoyoo e talki woteeji ɗii kaɲum e waasugol maɓɓe wotoyde woteeji meer e depite’en ɗii, e faabagol yalla gollirɗe e dabareeji kesi ana piyee. Sariyaawol 61: E ley laamu mum, kaɲum e baawɗe mum, MINISMA woni hoore CSA. O wallan fedde yimɓe hawjotooɓe golleeji Kawral ngal ɓee, ley gollidal e waalde leyɗe Afiriki (taweteeɗe e lefol Saahel ngel ɗee), waalde yirwinoore diina alsilaamaaku ndee, waalde leyɗe Erop ndee kaɲum e SEDEYAAWO, no tabintinira golleeji kawral ngal.
Sariyaawool 62 : Faa fedde ndee waawa tabintinde golleeji nde halfinaa ɗii, nde ŋiɓan calɗi mayre nay kuuɓooji ɗii ɗoo golleeji: kubaaru golleeji kaɓɓiiɗi e politiki e gollirɗe laamu keeriiɗe; “ndeenaagu yimɓe e jawdiiji mum’en; yirwere keɓe, neɗɗaaku e finaatawaaji; kaɲum e dewral, ɗowtanagol sariya e kabaaru faabagol yimɓe”.
Tayre 20 : Taykotooɗo jonforoojo
Sariyaawol 63 : jamaa oo fuu, reentan yamira fedde yimɓe hawjotooɓe kawral ngal ndee, suɓoo taykotooɗo jonforoojo, faa iimoroo laaɓal tabintingol golleeji kawral ngal.
Lebbi nay fuu, taykotooɗo oo yeɗan ɗereeji, paccitooji aadiiji jottinaaɗi, ɓamiraaɗi sariyaaji kawral ngal, kollitooji kala ko waawi hanndaade
24
golleeji ɗii, pamminooji sabaabuuji ngol hanndagol, fewnugol yelaaji dow dabareeji kaanuɗi fiyeede ɗii.
Sariyaawol 64: Taykotooɗo jonforoojo oo wallirte annde kaanuɗe fuu yalla omo tabintina golleeji o halfinaa ɗii.
Caawki VII : Dabareeji timminirɗi
Sariyaawol 65 : Dabareeji kawral ngal e cinndi mum ɗii fuu mbaawaa wayliteede kinaa dow yarraamuya keeriiɗo deental tonngidimɓe kawral ngal kaɲum e dow yamiroore fedde yimɓe hawjotooɓe kawral ngal ndee.
Sariyaawol 66 : Cinndi ɗii ana kiisodee e deental ko saawii ley Kawral ngal. Sariyaaji Kawral ngal e sariyaaji cinndi ɗii fuu pottu alhaaliiji kaɲum e ko Pelle ɗee kawri Alje so ciɲɲini ɲennde 19 feewiriye 2015 .
Sariyaawol 67: Kawral ngal fuɗɗan naftoreede wattu deental jamaa oo e surooɓe ɓee, tonngidi ngal ndee.
(ɗereeji ƴeewtaaɗi ɲennde 25 Feewiriye 2015, wattu 19-30)
Cinndol 1: Wattu loomtinirɗo
Ɗiiɗoo dabareeji wattu loomtinirɗo ɗii, kawraa e mum fade dabareeji caawiiɗi e kawral ngal ɗii, fuɗɗude naftoreede. Ɗi puɗɗan gollireede
25
wattu Kawral ngal tonngaa ndee ɗoon e ɗoon, ley hakke lebbi sappo e jeetti yaade lebbi noogay e nay.
Oon wattu laatotoo wattu mo malinkooɓe ndewrintintee e mum kaɲum e wattu mo golleeji Mali keso, puɗɗata e mum, Mali ley demokarasi ɲiiɓi e mum, mo yimɓe nanngondiri e mum, ley jam tabitinɗo kaɲum e jarrondiral nguurndam ley neesuuji ceertuɗi. Oo wattu sabimbinta wartugol malinkooɓe jooɗiiɓe njoolaari ɓee, faabaade ɓe no ɓe njooɗoroo e leydi ndii ley newnande ɓe golleeji kaɲum e hinnagol ɓe kasaaraaji tampini ɓee.
Faandaaji kaɲum e sarti wattu loomtinirɗo oo
Wattu loomtinirɗo heeƴete ɗon e ɗon caggal siɲɲingol kawral ngal. Ley oon wattu, fade sariyaaji kaɲum e dabareeji laamirteeɗi, caawiiɗi ley kawral ngal, sellineede, dabareeji keeriiɗi, potuɗi laamireede reesonŋaaji Saahal ley Mali ɗii, piyete, naftoree.
– Gaarintinde sariyaaji, talki laamu faa yottoo talki kaɓɓiiɗi e politiki cellinaaɗi ɗii faa ɗi naftoree ley gollirɗe laamu kese ɗee bangal politiki, ndeenaagu, yirwere keɓe, neɗɗaaku e neesuuji, dow sariya kaɲum e dewral ɓiɓɓe Mali kala; Faandaaji ɗiin dabareeji yo: – ƴeewtaade sariya kumaniiɗo woteeji oo yalla woteeji keredu, ley reesonŋaaji kaɲum e leydi ndii fuu ɗii, wattu loomtinirɗo ndee, ana ngaɗee faa sariyaaji caawiiɗi ley kawral ngal ɗii, naftoree;
26
– Ɗowtanaade sariyaaji kaɲum e dawridal gaddoowal jam, ŋifoowal baasiiji kaɲum e ɓeydande soldaasi e humaniiɓe ndeenaagu leydi ndii, barkannaaaku e leydiyankaaku moƴƴo; – Hawjaade sellingol sariyaaji kawraaɗi e mum ɗii yalla eɗi njaaloree jammbotoobe e ƴaɓɓintinooɓe faa sanne naftoragol nuuyle diina alsilaamaaku kaa kaɲum e woortugol kala ko teelnata yimɓe yogaaɓe koo, heedangol yimɓe yogaaɓe dow yimɓe woɓɓe kaɲum e salaade donnugol sariyaaji feewde e yimɓe yedduɓe ɗiin sariyaaji ɓee; – Naftoraade kawral ngal ley tabagol no golleeji ɗii keeñiraa nii. – Pati laamu oo waasa hatteede fay nokku, gollirɗe gooduɗe ɗee njokkan e daraade darɗe mum’en ilaɗoo faa sariyaaji caawiiɗi ley kawral ngal puɗɗa naftoreede. – So ɗum fuu heɓaaka hen, taaɗii fuu ley sarti hakke lebbi tati caggal siɲɲingol kawral ngal, laamotooɓe kominŋaaji, serkuluuji e reesonŋaaji Saahal ley Mali ɓee, njoññinee ley wattu loomtinirɗo oo. – No ɗi cuɓtirtee nii, barkannaaku majji kaɲum e no ɗi kaani gollirde nii, cellinte dow yarraamuya deental jamaa oo fuu; – Sellingol sariyaaji gollirɗe mawɗe laamu keeriiɗe ɗee, talki laamu ɗii tabintinooji naftoragol sariyaaji kawral ngal; – Gofornaman oo fiyan dabareeji kaanudi ɗii fuu yalla depite’en ɓee ana ngota, ley hakke lebbi 12, sariya keso gollirteeɗo oo; woteeji ɗii ngaɗete dow sariya ley reesonŋaaji e ley keredu hono no
27
sariyaaji kawral ngal njamiri ley wattu loomtinirɗo oo nii kaɲum e ley hakke mo yawtataa lebli 18.
Cinndol 2 Ndeenaagu I. Dabareeji ndeenaagu loomtinirɗi – Ngam dabareeji deenirɗi salndu LONI humaniindu ndeenaagu ley fedde hawjotooɓe golleeji Kawral ngal, fedde yimɓe dunke annde kaɓɓiiɗe e ndeenaagu (CST) ndee, halfinte golleeji fedde reentinnde dunke annde kaɓɓiiɗe e ndeenaagu (CTMS) heeƴaande ley Kawral tonnganoongal Wagadugu so yaaɲɲaa ɲemde 16 settammburu 2014 Alje. a. Nootagol heƴaaɓe gofornaman oo deental golleeji tabintinaaɗi ɗii kaɲum e dental pelle ɓamɓe kaɓorɗe faa ndeentoroo ɗee faa yottoo guɓe reentuɓe faa kumonoo Taykagol e Horugol ɗee (EMOVS) njaaɲɲaaɗe, calɗi gollirɗe guɓe ɗee, gonɗe ley reesonŋaaji ɗii duu, tawete hen. – Fedde reentinnde dunke’en annde kaɓɓiiɗe e ndeenaagu (CTMS) yaajinaande ndee, jokkan e golleeji nde halfinaa ɗii ila ɗoo faa Fedde yimɓe dunke annde kaɓɓiiɗe e ndeenaagu ndee (CTS), joƴƴinee; – Jamaa Fedde yimɓe dunke annde kaɓɓiiɗe e ndeenaagu ndee yo heƴaaɓe njeegoyon soldaasi e humaniiɓe ndeenaagu Mali; heƴaaɓe taton pelle murtuɓe ɗee e heƴaaɓe taton ɓamɓe kaɓorɗe faa ndeentoro ɗee. Ɓeeɗoo duu taweete ley fedde ndee hono heƴaaɓe MINISMA ɗiɗon ( hooreejo Fedde ndee ana hen) kaɲum
28
e keƴaaɗo neɗɗo gooto gooto fuu gonɗo ley guɓal surooɓe ngal e soldaasi’en leyɗe aduna nootiiɗe Mali ɗee. – Golleeji ɗi fedde yimɓe dunke’en kaɓɓiiɗe e ndeenaagu halfinaa ɗii yo: • Taykaade faa faama yalle pelle murtuɓe ɗee njaɓii lelnude kaɓorɗe; • Horude faa humpitoo yalla won yedduɓe aadi lelniraandi kaɓorɗe ndii; • Timmintinde golleeji ndeenaagu kawraaɗi e mum ɗii kaɲum e jaakitaade ɗiin golleeji; • Fiide dabareeji annditirɗi e cellinirɗi nokkuuje ɗe pelle murtuɓe ɗee kaani ndaakeede e mum ɗee; kaɲum e • Tuugoraade annde tekiniki golleeji biltirɗi darɗe yarriiɓe ŋifude baasiiji ɓee.
b. Naftoragol deental annde e baawɗe ley tabintingol golleeji deenirɗi (MOC) kaɲum e deental Pelle ceertuɗe yiildotooɗe faa ndeena yimɓe e jawdiiji mum’en
– Ley hakke balɗe 60 caggal siɲɲingol kawral ngal, e yamiroore Fedde yimɓe dunke annde kabliiɗe e ndeenaagu ndee, Deental annde e baawɗe ceertuɗe ley golleeji ceertuɗi (MOC) tabintinte kaɲum e deental pelle ceertuɗe yiildotooɗe faa ndeena yimɓe e jawdiiji mum’en;
– Fedde yimɓe dunke annde kaɓɓiiɗe e ndeenaagu ndee, hollitan ko deental annde e baawɗe ceertuɗe ley golleeji ngal, saawi banngal
29
jamaa e banngal darɗe homo fuu. Golleeji keeƴaaɗi dow kawral ɗii, paccitata adadu heƴaaɓe soldaasi’en larme Mali kaɲum e pelle murtuɓe ɗee e deental pelle ɓamɗe kaɓorɗe faa ndeentoroo; – Hooreejo soldaasi’en gooto hawjotoo deental golleeji guɓe soldasi’en ceertuɗe ɗee. Jokko’en makko ɗiɗon ɓee iwan e pelle murtuɗe ɗee kaɲum e pelle ɓamɓe kaɓorɗe faa ndeentoroo ɗee; – Deental annde e baawɗe ceertuɗe ley tabintingol golleeji deenirɗi ngol, gollidan e soldaasi’en leyɗe aduna nootiiɓe Mali ɓee; – Deental annde e baawɗe ceertuɗe ley tabintingol golleeji deenirɗi ngol, haani heeñaade e ɗowdeɗeental pelle ceertuɗe, yiildotooɗe ɗee kaɲum e soldasi’en larme Mali ɓee, pelle murtuɓe ɗee e pelle ɓamɓe kaborɗe faa ndeentoroo ɗee, ley tuugorgal MINISMA e soldaasi’en leyɗe aduna notiiɗe Mali ɗee (MOK haani faccitinde sabaabuuji e golleeji keeñanaaɗi yiildotooɓe faa ndeena yimɓe e jawdiiji mum ɓee tawee honno fuu ana anndinee baŋŋeeji ɗi haani yaarude). Deental aranal pelle ceertuɗe yiildotooɓe ngal ana haani fuɗɗude, taaɗii fuu, ɲalooma 60 caggal nde kawral ngal siɲɲinaa ndee; – MOK haani duu heeƴaade e hawjaade deental golleeji haɓotooɓee ley wattu mo ɓe ndaaketee e mum oo fuu; – Ley hakke balɗe 60 caggal siɲɲingol kawral ngal, Fedde dunke annde kaɓɓiiɗe e ndeenaagu kaɲum e MOK, kollitan golleeji keƴidaaɗi dow kawral banngal ndeenaagu Saahal ley Mali ɗoo, tawee pelle ceertuɗe yiilɗotooɓe ɗee, ana kalfinee golleeji tilsuɗi banngal reenugol golleeji daakugol, mooɓugol e ɓamtugol kaɓorɗe
30
e juuɗe pelle murtuɓe ɗee. Faandaa heeƴo golleeji ngoo, yo teedude ɓuytude e rafi ndeenaagu yimɓe ko aardii,wakkati e caggal golleeji daakirɗi soldaasi’en ɗii, naattugol maɓɓe ley nguurndam siwil’en. C. Daakugol ngol – Ley balde 30 caggal siɲɲingol Kawral ngal, Fedde dunke annde kaɓɓiiɗe e ndeenaagu ndee timmintinan golleeji annditingol e sellingol nokkuuje daakirɗe joom’en kaɓorɗe dee mooɓagol e naattugol maɓɓe ley nguurndam siwil’en. MINISMA yamiran golleeji lanndingol nokkuuje ndaakirɗe joom’en kaɓorɗeɗee, puɗɗa, ɗi tiloo duu ley sarti balde 120 heewi fuu kaɲum e nokkuure fuu tiliinde fewneede, yimɓe ndaakee hen; Ley balɗe 30 caggal siɲɲingol kawral ngal, Fedde dunke annde kaɓɓiiɗe e ndeenaagu hiɓɓintinan golleeji ndaakirɗi, tonngaaɗi 18 feewiriye 2014 hono no sariyaji kawral ngal mbiiri nii, fiɓan ɲalaande nde daakungol foti fuɗɗeede e mum. Ley balde 30 caggal siɲɲingol kawral ngal, pelle murtuɓe ɗee, ndokkan Fedde dunke annde kaɓɓiiɗe e ndeenaagu ndee, yuɓɓo hiiɓɓungo, tonngaango inɗe haɓotooɓe maɓɓe ɗee kaɲum e kaɓorɗe maɓɓe ɗee dow no sariyaaji ndaakirɗi tonngaaɗi 18 feewiriye 2014, njamiri nii. II. Naattugol tottuɓe kaɓorɗe mum’en ɓee ley nguurndam siwil’en.
31
Ley balde 60 caggal siɲɲingol kawral ngal guɓal yimɓe humotoobe faaɓannooɓe kaɓorɗe ɓee, naattinee ley nguurndam siwil’en
– Guɓal yimɓe naattinirgal tottuɓe kaborɗe mum’en ɓee ley nguurndam siwil’en, jamaa mum yo heƴaaɓe larme Mali, Pelle murtuɓe ɗee kaɲum e Pelle ɓamɓe kaɓorɗe faa ndeentoroo ɓee, guɓal ngal gollidan faa naawa e Fedde yimɓe dunke annde kaɓɓiiɗe e ndeenaagu ndee, hawjotoonde golleeji Kawral ngal; – Sariya ɓamete, paccitoowo adadu, darɗe, no guɓal yimɓe humontooɓe naattugol haɓotonooɓe ɓee ley nguurndam siwil’en ngal, gollirta tawee hooreejo leydi oo teddinirtee suɓoo neɗɗo anndiraaɗo barkannaaku faa laamoo guɓal ngal, o laatoo neɗɗo duu mo jamaa oo yarranii suɓeede mum; – Ley balde 90 caggal siɲɲingol kawral ngal, Guɓal naattinoowal ɓamnooɓe kaɓorɗe ɓee ley nguurndam siwil’en ngal, ley gollidal e waalde Mali RSS ndee, pewnidan daaliilaaji, adaduuipi kaɲum e sabaabuuji naattugol haɓotooɓe ɓee ley gollirɗe laamu oo faa yottoo ley larme Mali tawee duu galonŋaaji maɓɓe ɗii ana ponndee; – So ɗum tabitii, pelle murtuɓe e ɓamɗe kaɓorɗe faa ndeentoroo ɗee, ndokkan laamu oo, yuɓɓo inɗe soldasi’en maɓɓe ɓe njelii naattinee ley nguurndan siwil ‘en ɓee. Gofornaman oo fiyan dabareeji kaanuɗi fuu yalla ɗiin golleeji ana mbiltoo ley sarti mo ɓurataa lebbi jeegom caggal siɲɲingol kawral ngal kaɲum e caggal
32
horugol Guɓal yimɓe daraniingal naattugol ley nguurndam siwil’en ngal e waalde Mali RSS ndee; – Guɓal daraniingal naattingol haɓotooɓe ɓee ley nguurndam siwil’en ngal, ley gollidal e waalde Mali RSS ndee, fewnan ɗerewol yelaaji dow galonŋaaji ɗii no kaani sinndireede nii e no soldaasi fuu haani haandineede guɓal mum nii. Wonnooɓe ley maɓɓe e larme Mali ɓee keddorto golonŋaaji mum’en kiiɗɗi ɗii. – Ɓe talki mum’en kiɓɓali ɓee kaɲum e ɓe njiɗaa naattude ley nguurndan siwi’en ɓee, keeƴante njoɓdi, ɓe njoka foowtere (retereeti), naa duu njoɓdi ndonkitinɗo.
III Dabareeji ɓamtirɗi kaɓorɗe e juuɗe murtunooɓe, Daakugol tottuɓe kaɓorɗe ɓee, kaɲum e naattingol jiɗɗo fuu ley golleeji nguurndam siwil’en
Ley hakke balɗe 60 caggal siɲɲingol kawral ngal, Guɓal yimɓe hinnotooɓe ɗii golleeji, joƴƴinte
– Ngal Guɓal mawngal DDR gollidan ley soobirantaaku e waalde hawjotoonde golleeji Kawral ngal; – Talkuru yamirdu, faccitan adadu jamaa guɓal ngal, ko ngal haani daranaade dow yarraamuya hooreejo leydi oo. Hooreejo leydi oo duu suɓotoo neɗɗo anndiraaɗo barkannaaku, mo homo fuu yawanii faa laamoo guɓal ngal. – Guɓal mawngal DDR ngal, tawrete salndu mawndu darantoondu politiki, calɗi kaɓɓiiɗi e tekiniki, gollidooji naa e hiini- hoore naa ley
33
dawridal kaɲum e calɗi gollirɗe Guɓal ngal, ŋiɓaaɗi ley reesonŋaaji ɗii. – Calɗi Guɓal kaɓɓiiɗi e tekiniki ɗii, cuɓante dunke’en banngal golleeji ɗii kaɲum e heƴaaɓe larme Mali, deental pelle murtuɓe ɗee kaɲum e ɓamɓe kaɓorɗe faa ndeentoroo ɓee faa yottoo miniisiije anndiraaɗe barkannaaku kaɲum e heƴaaɓe jaaleɲi ɓee. – Ley hakke balɗe 120 caggal siɲɲingol Kawral ngal, Guɓal mawngal DDR ngal, ley gollidal e waalde hawjotoonde kawral ngal, sellinan heeƴo golleeji DDR ɗii kala, joottiingo tawee homo fuu ana yarranii ngo faa yottoo jawdi biltirteendi golleeji ɗii. – guɓal mawngal DDRngal wallirte annde MINISMA banngal tekiniki kaɲum e tuugotooɓe. – Gofornaman oo rondotoo almusaɗɗaaji Guɓal mawngal DDR ngal e calɗi mumgonɗi ley reesonŋaaji ɗii fuu kaɳum e tuugortooɓe jawdiiji mum’en ɓee. – Golleeji keeñanaaɗi DRR ɗii naftorte dow faabaamuya gollirɗe laamu kaggitaaɗe ɗee kaɲum e nootortooɓe jawdiiji mum’en ɓee III. Feccugol larme Mali feewde e kanŋaaji gooduɗi ɗii Ley hakke balɗe 60 caggal siɲɲingol kawral ngal, MOC fewnanan salndu humaniindu ndeenaagu nduu, heeño golleeji peccirteeɗi soldaasi’en ɓee ley kanŋaaji gooduɗi ɗii caggal annde kese ɓe anndinaa ɗee
– Ngoo heeƴo golleeji yaadinte e heeƴo naftorteengo dow ko hawraa e mum ngoo faa ngo reeniree Saahal ley Mali ɗoo tawee engo
34
wattana hakkille reenugol hawaaluuji, jammbaaji kaɲum e kala ko yimɓe kaajaa banngal ndeenaagu. – So calɗi larme Mali ɗii njoottinaama, peccaama ley kanŋaaji ɗii, laamu Mali oo, walliran kaaki gollirɗi, comci e kala koɗi kaajaa fuu. – Feccucgol sodaasi’en larme Mali ngol ana haani wattande ndeenaagu jamaare ndee hakkille, reenugol leydi ndii banngal haɗugol ndi feccee, reenugol keeri leydi ndii kaɲum e haɓugol e jammbotooɓe. V. Waylitere joottinde feewde e calɗi soldaasi’en humaniiɓe ndeenaagu leydi ndii a. Ley balɗe 60 caggal siɲɲingol Kawral ngal, sariya joƴƴinirɗo waalde Mali RSS oo, ƴeewtete yalla adadu heƴaaɓe pelle tonngidinɗe Kawral ngal, ana ɓeydee kaɲum e jaaleɲi ceertuɗi ɗii tawee jamaa oo ana hawra dow waylitere ndee kaɲum e heeƴo golleeji ngoo. – Ley hakke balde 90 caggal siɲɲingol Kawral ngal waalde Mali RSS ndee, fiyan dabareeji yalla iimagol ceeɓungol golleeji deenirɗi, ana waɗee ley tuugorgal nootortooɓe Mali jawdiiji mum ɓee tawee jamaa oo duu ana gollidee faa faamee calɗi ndeenaagu hoɗi ɓuri fuu tilsude. – Waalde Mali RSS ndee faccitan golleeji ɗi calɗi larme ɗii kaani daranaade tawee mbaalaandi nokkuure fuu ana wattanee hakkille (ngalluuje, geelle, laddeeji, nokkuuje ɗe yooro njaalii, mbeddaaji, burti njokkirteeɗi karhan, feraaje keerondirɗe e leyɗe goɗɗe) tawee faandaaji keeƴanooɗi ɗii ana njokkee (reenugol jamaa oo), tabagol sariya, jukkugol e donnugol sariya dow yimɓe happaaɓe naa uddaaɓe kasu, haɓugol e kasaaraaji, tooɲanngeeji hawringol daliilaaji, horugol,
35
ndeenaagu leydi ndii, ndaartugol kabaaruuji, hawjagol e lanndingol gollirɗe laamu deernirteeɗe yimɓe e jawdiiji mum’en en, ekn…) – Waalde Mali RSS ɓeydan e hawjagol kaɲum e lanndingol pelle larme Mali ɗee ley kanŋaaji gonɗi ley ngalluuje e keredu fuu, fiigol dabareeji yalla sariyaaji ɗii ana ɗowtanee, yimɓe wuruuduɓe e leydi ponndee.
b. ŋiɓugol poliisiije e leydi ndii fuu – Ley hakke lebbi 12 caggal siɲɲingol Kawral ngal, sariya ŋiɓirɗo poliisiije e faccitirɗo golleeji poliisi’en kaani daranaade, faccitinte kaɲum e gollirɗe goɗɗe deenirɗe leydi ndii, adadu yimɓe kaɲum e daliilaaji ɓe naanniraa e poliisaagal ɗii paccitee faa yottoo, daliilaaji cinndirɗi galoŋaaji kaɲum e sabaabuuji cuɓtirɗi laamotooɓe, horugol. c. ŋiɓugol calɗi larme kumpitirɗi ley kereduuji kaɓɓiiɗi e ndeenaagu – Ley hakke balɗe 60 caggal siɲɲingol Kawral ngal, calɗi larme kumpitirɗi kaɓɓiiɗi e ndeenaagu, ŋiɓete ley kereduuji dow sariya ley reesonŋaaji ɗii tafon kaɲum e ley kominŋaaji (salndu ŋiɓete e laamorde reeson gooto gooto fuu, salndu duu ley komin fuu). – Calɗi larme kumpitirɗi hawrinan humaniiɓe ndeenaagu kaɲum e sariyaaji ley keredu faa yottoo heƴaaɓe poliisiije kese leydi ndii, heƴaaɓe jaaleɲi e kaanankooɓe hiiɓɓe gure naa geelle, amiiri’en diinaaji e neesuuji, baale jamaa, baale rewɓe, baale jeneesi. Calɗi larme kumpitirɗi ɗii kollitan hakkillantaaku mum’en, njamiran feewde e laamiiɓe ley
36
kereduuji ɓee banngal ndeenaagu, ndawridirnte no feewi banngal humpitingol, janngingol tawee eɓe ngattana himmeeji jamaa oo hakkille. – Calɗi larme kumpitirɗi ɗii mbatan, famɗii fuu, nde wootere lewru fuu faa ɗi iimoo ko woodi banngal ndeenaagu yimɓe, ɓe pewna jamirooji ndeenaagu
Cinndol 3 Golleeji e porojeeji jirwinirɗi keɓe, neɗɗaaku, finaa tawaa e neesuuji ley reesonŋaaji Saahal ley Mali ɗoo, jaawniiɗi sanne, ɗi neeɓataa sanne e ɓooyooji faa sanne.
I Dabareeji loomtinirɗi
Ngam yaadinde e sariyaaji caawiɗi ley caawki VI Kawral ngal kaɓɓiiɗi e wattu loomtinirɗo oo, ɗiiɗoo golleeji e porojeeji jiitaaɗi deental jamaa oo, ana kaami tabintineede ko yaawi yaawi tawee ɓurɗi tilsude ɗii ana puɗɗiree faa ɗi nafa yimɓe torriiɓe banngal rafi ndeenaagu ley reesonŋaaji Saahal ley Mali ɗoo;
1. Jannde e ekkitagol golleeji juuɗe – Lanndinde udditere cuuɗi lekkol hitaande 2014-2015 ndee ley deental reesonŋaaji Gaawo, Tummbutu e Kidal ɗii. – Heyɗintinde kala ko haanunoo dawreede ley cuuɗi lekkol reesonŋaaji ɗii. – ɓeydude e golleeji nokkuuji ɗi janngooɓe ɲaamata ley mum ɗee hono kantinŋaaji ɗii ley cuuɗi lekkol 314 gila nde cuuɗi lekkol ɗii ɓaartaa ndee tawee eɗi mballiree nguureeji e kaaki kaanuɗi fuu – ɓeydude e golleeji cuuɗi lekkol ɗii hono:
37
• Moƴƴintingol naa mahitagol cuuɗi lekkol mbonnanooɗi ɗii; • Wallirde ɗi kaaki janngirɗi e jannginirɗi (faa yottoo pijirkoy janngooɓe) kaɲum e sakkoosiiji; • ɓamtugol golle ko yaawi yaawi deental jannginooɓe pettanooɓe ley reesonŋaaji goɗɗi ɗi tawee duu nafoore ɓe mballirtee ndee ana yaafina ɓamtugol maɓɓe golle ngol.
– Winndoyde janngooɓe gaɲuɓe Deefu ɓee, ley janngirɗi jannde hakkundeeji gonɗi Tummbutu e Gaawo ɗii;
– Naannude jannginooɓe lekkol e sarwuusii dow aadi ley wattu nokkuujeɗee ngondi e reeneede ndee;
– Mahude nokkuuje ɗo yimɓe ekkintintee golleeji juuɗe ley wattu keeƴaaɗo kaɲum e wallirde ɗeen kaaki ɗe kaajaa fuu;
– Sellinde winndugol janngooɓe daɲuɓe BAK ɓee ley cuuɗi lekkol jannde dowdowuure ɗii tawee almusaɗɗaaji maɓɓe fuu ana ndoondee;
– Imminde jaaɲi jaaleɲi ɗii e fiinude ɗi dabareeji jaafinooji gartol janngooɓe lekkol ɓee ley cuuɗi lekkol torrinooɗi ɗii tawee rewɓe janngooɓee ɓee ana ngattanee hakkille ley keertal;
– mahude nokkuure ɗo janngooɓe ekkintintee golleeji juuɗe hono demal, marol daabaaji ley Kidal e Tummbutu tawee ɗiin cuuɗi lekkol ana mballiree kaaki ɗi kaajaa fuu.
38
– Moƴƴintinde nokkuure Gaawo, ɗo yimɓe ekkintintee jannde yirwinirnde ndema ndee dow alhaaliiji leyɗe gonɗe e lefol Saahel ngel ɗee.
2. Cellal
– ɓeydude e baawɗe kaɲum e golleeji dogotoro e fonseeji gonɗi ley reesonŋaaji ɗii tawee eɗi mballiree: • Kaaki ndogotoraaku e cafaaje hono no dogotoroore fuu waarata nii • Moƴƴintingol dogotorooje bonunooɗe faa golle heddaaki waɗeede ley mum ɗee kaɲum e kaaki ndogotoraaku ley reesonŋaaji Gaawo (3), Tummbutu (3) e Kidal (5). – Fiide dabareeji keewɗi nafaa cabimbinooji dogotoro’en sottunooɓe ngam baasiiji ɓee, ɓamtoyde golle mum’en hono (ɓeydande ɓe jawdi, faabaade no ɓe ndoodoroo almusaɗɗaaji maɓɓe…) kaɲum e ndeenaagu maɓɓe; – ɓamde dow aadi dogotoro’en heyɓe faa mballondira e barkaani’en ɓee yalla golleeji ndogotoraaku ɗii ana njoottoo wattu ndeenaagu ndaaretee ndee; – Lanndinde ɲalaaɗe cawrirɗe ɲawuuli keeriiɗi (ɓernde, gite, oppugol) ley fonseeji reesonŋaaji ɗii tawee sawrooɓe ɓee e oppooɓe ɓee yo barkaani’en, iwooɓe Bamako ngam ɗee ɲalaaɗe keeƴaaɗe; – Yaafinande yimɓe talka’en faa sanne ɓee cafaaje ley dogotoroojeɗee kaɲum e kabaaru ndogotoraaku fuu tawee laamu oo ana roondoo almusaɗɗaaji ɗii; non laamu oo roondortoo almusaɗɗaaji
39
ndogotoraaku yimɓe jooɗinooɓe njoolaari so ndiiwaa wartude ley Mali ɓee; – ɓeydude e fiigol dabareeji celluɗi teedirɗi ɲawuuli naa cellinooji ɲawuuli keewɗi tawee dogotoro’en ana tawoya ɲawɓe ɓee faa ley cuuɗi mum’en – Humaade yalla nokkuuje korirteeɗe ɲawuuli ana udditee, dogotorooje mawɓe e cewɗe fuu yalla ana ŋiɓee, roondaade almusaɗɗaaji ndogotoraaku cukaloy koy rafi nguureeji tampini faa sanne koy; – Sellinde hawjoore ɲawuuli jaawɗi maaɓaade e yimɓe ɗii ley reesonŋaaji Saahal ley Mali ɗii tawee duu dabareeji jaalirteeɗi ɗiin ɲawuuli ana piyee; – Yamirde fuɗɗugol golleeji maadi dogotoroojeɓurɗe fuu ɓadaade jamaa, ballooje yimɓe banngal neɗɗaaku ley reesonɲaaji Kidal, Gaawo e Tummbutu ɗii. 3.Ndiyam ceniiɗam – Moƴƴintingol ƴoogirɗe (ɓulli simo, ɓulli jarnirɗi daabaaji; – Asugol ɓunndu simo ley Kidal; – Asugol ɓunndu simo ley Gaawo; – Asugol ɓunndu simo ley Tummbutu. 4.Fiide dabareeji jirwinirɗi keɓe keredunkooɓe
– Wallirgol ndema e marol daabaaji ɗiiɗoo golleeji – Fuɗɗitingol golleeji ɗi galleeji e jaaleɲi kumontoo, kaɓɓiiɗi e ndema; – Yeɗugol angereeji e kaaki demruɗi;
40
– Lanndingol golleeji fesoore e sawrugol daabaaji; – Moƴƴintingol motereeji naannirɗi ndiyam ley gese diikuuji; – Gollugol golleeji ɗi rewɓe e sukaaɓe kaani gollude banngal ndema, marol daabaaji, jaaguuji cewɗi, awle e golleeji juurɗe faanaannana ɓe jawdi. Sabaabuuji naftoragol – Gofornaman oo aadoto tabintinde golleeji e porojeeji dow laaɓal, ley dawridal e tuugortooɓe ɗum jawdi ɓee, ɓamanɓe golleeji kaaldal Alje ngal, anniyaaji kaɲum e gollidingol e jaaleɲi gondaaɗi ɗii; – Gofornaman oo ɓaman aadi hawrinde jawdi e yimɓe haanuɓe tabintinde golleeji e porojeeji ɗi tuugotooɓe ɗum ɓee, mballiri banngal annde tekiniki e jawdiiji; – Fedde humaniinde kabaaru “yirwere, neɗɗaaku e keɓe waalde hawjotoonde e iimotoonde golleeji e porojeeji naftoraaɗi ɗii. Guɓal ngal adadu jamaa mum poti ngal ana saawi heƴaaɓe haaldooɓe ɓee kaƴum e surooɓe ɓee. Guɓal ngal ana waawi gollidinde e neɗɗo fuu mo waajuuji mum nafata ngal. E hakkillantaaku surooɓe ɓee, guɓal ngal batan batuuji mum iimortoo ɗii so tawii eɗi tilsi; – Leyɗe aduma ɗee ndaardete ngaɗa ko mbaawi fuu faa tuugoo golleeji e porojeeji mbinndaaɗi e cinndi dewtere ndee; – Gofornaman oo ɓaman aadi humanaade ndeenaagu, moƴƴintingol e yirwingol jamaa yimɓe ɓe keewaa baawɗe ɓee hono sukaaɓe laatiiɓe ko’ e galleeji mum’en, atiime’en, sukaaɓe ruubuɓe, rewɓe maayraaɓe, rewɓe ko’e galleeji’en, sukaaɓe ɓe mbiiraaka fes, yimɓe ɲakuɓe e haaŋaaɓe ekn…
41
– Naftoragol golleeji e porojeeji ngol waɗete ley faandaa cellinoowo huunde fuu ko woodi hakkunde golleeji jelaaɗi, tilsuɗi ɗii e golleeji ɓooyooji tawee tabintinaaka ɗii banngal keɓe, ɓuytugol e misikiinaaku kaɲum e tabintinde faandaaji jirwinirɗi ley duuɓi ujunere garooji ɗii; – Fedde fuu ɓaman aadi haɓude e huunde fuu ko hanndata naa haɗata tabital golleeji e porojeeji ɗii; – Fedde fuu ɓaman aadi yaafinde yaa-warta sarwuusinkooɓe, gollonooɓe ko’e mum kaɲum e paabortooɓe golleeji neɗɗaaku ɓee.
II Dabareeji ɗi ɓooyataa e ɓooyooji faa sanne Ngam dabare keeriiɗo gooduɗo ley caawki IV Kawral ngal, kaɓɓiiɗo e yirwere, neɗɗaaku, keɓe e neesuuji reesonŋaaji Saahal ley Mali, golleeji keeriiɗi gaɗeteeɗi hitaande fuu, ngaɗete feewde e ɗeen nokkuuje hono :
Banngal yirwere keredu, ndeenaagu nguure, hawaalu, ɗiiɗoo golleeji kaani waɗeede:
– wallirgol remooɓe aawdi, birgi (angere) e kulle goɗɗe, – wallugol gollirɗe laamu faa keɓa ne nguurtinira siiji lobbi leɗɗe e daabaaji; – gollirɗe wuturneer’en moƴƴinee e ley reesonnaaji e keredu yalla cellal daabaaji ana ɓeydoo; – ɓeydugol cafaaje daabaaji ley reason fuu; – darnude gollirɗe, hokkude kaaki gollirɗi, jawdi e gollooɓe; – yirwingol margol liɗɗi ley nabbe, pete e maaje; – hokkugol ɲaamdu hasindinɓe, ronkuɓe;
42
– ɓeydugol semmbe daraniiɓe ndeenaagu guure e ley leydi ndii; – ɓeydude semmbe martinooɓe kumpa so tiiɗallaaji nguure ngarii; – ɓeydude baawɗe marduɗe ɲamri leydi ndii fuu kaɲum e ley koninaaji; – Naɓande hasindinɓe e nguure e ley nokkuuje mum’en; – Yaafinde jaagu ɲamri hakkunde nokkuuje ɗo ndi heewi ɗoo e ɗo ndi walaa ɗoo; – Faabaade yirwere keɓal e daabaaji kaɲum jaagu mum e ley nokkuuje keredu; – haɓugol e dinɗagol Maayo Raneewo kaɲum e calti mum , nabbe mawɗe, e calluɗi naannirɗi nabbe ɗee; – tutude leɗɗe deenooje daaɗe maaje kaɲum e leɗɗe kuɓɓeteeɗe e gollirteeɗe golleeji goɗɗi; – reenugol kuulle ɗe maraaka e ngeenngaaji mum’en; – haɓugol e buureeti; – faabagol ndaartooɓe annde banngal ndema e margol daabaaji.
Banngal wuurtingol keɓal e ley nokkuuje jaaleɲi, ko haani waɗeede koo annii:
– Naattinde sukaaɓe e rewɓe e ley golleeji keɓal, kamɓe e baale maɓɓe faa ɓe ngollana ko’e maɓɓe; – Yirwinande sukaaɓe e rewɓe golleeji naannooji kaalisi nafooji jamaa (baale, koperatiifuuji); – Faabaade gollirɗe pamare e ley jamaa oo yalla yirwere ana waɗa banngal keɓal e golleeji;
43
– ɓeydugol baawɗe sukaaɓe e rewɓe ley nokkuuje mum’en yalla eɓe keɓa no ɓe nafira nokkuuje ɗee; – faabaade koperatiifuuji e gollirɗe baawɗe hokkude golleeji sukaaɓe e rewɓe , jaadooji e ko ɓe kasindini e mum; – jannde banngal honnjagol dawronooɓe ko’e mum’en golleeji nafooji; – landingol lobbol baale gollirooɓe juuɗe; – darnude geelle gollirooɓe juuɗe to saahal ley Mali too; – hokkugol ɲamaale e gollirɗe; – darnugol luumooji hakkunde reesonŋaaji yalla jaagu ana jara faa nokkuuje reesonnaaji ɗee jiida; – moƴƴinde porogaram jannde e golleeji sukaaɓe e rewɓe ɓe keɓaalino janngude naa yaltuɓe jannde gila ngoɗɗaaki; – janngingol e ekkintingol golleeji gollirooɓe juuɗe faa ɓe ɓeyda keɓal lobbal; – yirwinde golleeji gaddooji keɓe; – yaafinde birgiiji e darnude luumooji; – yirwinde golleeji keɓal jeydaangal e neesu, tuurismu, yanngeeji; – yirwinde gollirɗe pamare feewde keɓal; – yammbinde golleeji ittugol jawle ley leydi (ndaartugol e ittugol ) e ley nokkuure saahal ley Mali too ;
Banngal yirwingol laawi, ko haani golleede koo anni:
– Laawi moƴƴinteeɗi • Kidal-Gaawo-Tummbutu;
44
• Gaawo-Burem-Tawsa; • Burem-Kidal; • Kidal-Timiyawin ( keerol Aljeri); • Anefis-Tesalit-Bordj Bajji Moktar; • Kidal-Menaka; • Ansongo-Menaka-Anderabukan-keerol Niiger; • Goma Kuura-Tummbutu; • Duwansa-Gaawo ( moƴƴintingol); • Gosi-Gurma-Rarus; • Laawol Boore-Koriyanse-Aka; • Laawol Muɲa-Jafaraaɓe-Jaaka-Tenenngu-Yuwaru; • Laawol Enndeliman-keerol Niijer; • Laawol Ansonngo-Tesalit- keerol Burkina Faso; • Leere-Fasaala. – Moƴƴingol jipporɗe diwooji Kidal, Tesalit, Tawdeni, Menaka, Gaawo(moƴƴintingol), Gunndam; – Moƴƴingol kuran naange e gaasuwal e nokkuuje Tummbutu, Gunndam, Diie, ɲafunke, Gaawo, Menaka, Kidal, Tesalit, Gurma Raruus, Ansonngo, Tinnesaako, Abeybara, Burem, Duwansa Tenenngu, Yuwaru, Leere. – Hawrinirde reesonnaaji tati Saahal ɗii laawi mawɗi e poɗirɗi gaas ley Sahara. – Moƴƴinde panndirɗe laanaaji e daaɗe mayo Bammba, Diire, Yuwaru.
45
Banngal yirwingol golleeji tilsuɗu e ɓiɓɓe aadama, ko woni ɗo ley ɗoo koo haani waɗeede:
– Moƴƴintingol gollirɗe bonɗe e moƴƴingol gollirɗe kese banngal cellal ley keredu; – Moƴƴingol oppital reeson Kidal e Menaka; – Faabaade janngooɓe jeyaaɓe saahal ley Mali yalla keɓa buursuuji njanngiroya; – eggahoɗaaɓe ɓeydenee safaareeji e dogotoro’en yalla eɓe keɓa sawraade ɗo ɓe tawaa fuu; – tabibtinde sarɗiiji ɓamaaɗi banngal cellal e nokkuuje cawrirɗe kaɲum e ley keredu; – darnugol lekkoliiji kesi hono no wiiraa e ley reesonŋaaji Tummbutu, Gaawo e Kidal; – faabaade kantiniiji lekkol yalla eɗi tabita; – hokkude lekkol fuu jannginooɓe lobbuɓe, heƴooɓe; – hokkude janngooɓe kayeeji e dewte, jannginooɓe ndokkee kaaki jannginirɗi; – fuɗɗude porogaram pamminirɗo kumpitoowo jamaa yalla sukaaɓe, sakomaade sukaaɓe rewɓe ana keddoo e jannde lekkol; – Moƴƴinde iniweritteeji ley reesonnaaji saahal ley Mali, tawee reason e iniwersittee jaadoowo e alhaaliiji mum; – Haggitingol jannde dowuure, jannginirɗi mawɗi ngaɗee saahal ley Mali;
46
– Moƴƴintingol jannginirɗi e ekkitorɗi golleeji ley reason Kidal, Gaawo e Tummbutu; – Udditingol liiseeji tekniki forobaaji ley reason fuu; – Udditingol jannginirɗi ekkitorɗi golleeji, ley serkel fuu e ley saahal ley Mali; – Faaboraade hasinɓe fuu ndiyam lobbam, ceniiɓam; – Moƴƴintingol robineeji ngalluure Gaawo; – Moƴƴintingol robineeji ngalluure Tummbutu; – Moƴƴinde pompirde ndiyam In Eseri- In Tebisaas- Kidal.
Banngal neesu, ko woni ɗo ley ɗoo koo haani :
– Moƴƴintingol gollirɗe neesuuji ley reesonnaaji, keredu, Tummbutu, Gaawo e Esuk; – Yirwinde golleeji anndal neesuuji, finaa-tawaaji; – ɓeydugol kaaldal e kawral hakkunde neesuusi ley saahal ley Mali e ley yammbereeji e yewtereeji hono biyenal, festiwal.
47

Fulbe have Giving Up On President Buhari

The second spate of the killings is still going on unabated for ten days now. The victims are dying, some are crying, but the world is silent.

While the military deployed there concentrates in protecting sedentary Mambila populations in towns and villages as directed by the civilian leaders of the place – the Speaker, local government chairman and other local leaders of Mambila extraction – the Mbororo Fulani are left at the mercy of the Mambila militia in the fields beyond the reach of the military. The actual killers freely move from one ranch to another killing people and destroying cattle and homes. Those that are fortunate to escape the horror arrive at protected towns and villages empty-handed, leaving their cows behind for the Mambila tribesmen to cart away.

It seems the carnage will only end naturally in a month time from now when the Mambila tribal warlords have achieved the goal of killing and displacing all the Mbororo herders on the plateau. They have so far covered two of its three segments. Only a third remains.

It is unfortunate. The incapacity of the political leadership in the country to stand up to the situation is most appalling, to say the least. This is my last assessment of the President and Commander-in-Chief on this matter. I do not think we should bother him again. We must come to terms with his nature.

During his last visit to Taraba State, he said, “as the President”, he should not be expected to “come downstairs to abuse and insult” people before they should do the needful. That explains why no army commander, police or intelligence officer is sacked or even queried on Dapchi, Numan, Benue or Mambila. Yeah. Whatever is the gravity of their inaction or failure, they are too small to attract the “abuse or insult” from “upstairs”. Forget that under Buhari.

That is the true nature of Mr. President. That is his style of leadership and his way of handling such issues and conflicts. That is his capacity. This has been my assessment of him since 2010 in CPC. We should not demand more from him. The Mambilas and their government sponsors in Jalingo understood him in that speech very well. So they returned to their killings immediately he left Jalingo with renewed energy.

The only thing left is for people, especially the elite, to help expose the Mambila genocide to the world. The prevailing silence of Fulani and Muslim population to this carnage is shameful. It is more interested in exposing the “sins” committed by Ganduje’s daughter at her wedding than speak out on the ongoing killings of innocent civilians in Mambila. Others – including professors, top bureaucrats, politicians and businessmen, including those of Fulani extraction will prefer to lament in silence, afraid to be blacklisted as opponents of government. Tir. Fulatanci bai ce haka ba. Huloowo yimbe semti.

Videos

Few have risen to the occasion, though. This morning, I received a seven part documentary on the killings in Mambila, which I share in the following links. It shows videos on the genocide, how it was planned, who was involved and how it is executed. May God bless the author.

Those that have chosen to keep quiet can continue to remain silent forever. The President can continue to remain “upstairs” before he one day descends to our level. The Mambilas can continue with their killings. The victims can put their trust only in God. May he be with them.

Dr. Aliyu U. Tilde
11 March 2018

Mambilla Genocide Documentary Part Seven
Gen Benjamin Ahanotu continues his assessment of the ugly…
YOUTUBE.COM

Barrister Ibrahim Tahir Talban Ganye Alkalin Alkalai Adamawa

Barrister Ibrahim Tahir Talban Ganye joginooɗo joɗorgal Anthony General e leydi Adamawa State Nigeria

Barrister Ibrahim Tahir Talban ganye wuuro wonngo Ley laamu Adamawa. Wuuro Ganye ko non tigi ɗum barke a teddungal laamu Talba mo Ganye. e jooni ɗum ɓeydi e laamu Mawɗo kitotooɓe Adamawa ngam wakkilaade maako e tinnaare maako hawtaade Ballal maako faago yiimɓe yeeso e wallude ɓamtugo risku (economy) e Dawrugol leydi Adamawa, hawtaade e tiɗal maako e teddungal maako Mawɗo Annduɗo kiitaji nden Hooreejo (Commissioner) kitotooɓe e leydi Adamawa, nden Neɗɗo manirteeɗo to Wuuro Ganye nden e ɓeydaari ndi o heɓii laamu joɗorgal Mawɗo kitotooɓe (Alkalin Alkalai) to Adamawa State Arandeejo, Ko non tigi kala Laamiiɗo keɓɗo joɗorgal laamiiɗo Fommbina o hakkan (o hokkay) neɗɗo Ganye wolla Toungo laamu. Arandeejo (1) kannko woni Hooreejo Dawrugol PDP jippiido Alhaji Bamanga Tukur hakkaaɗo teddungal laamu Tafiida Adamawa, nden ɗiɗaɓo (2) woni Cukko Hooreejo Nigeria ko hitaande 1999 yaago 2007 kannko woni Alhaji Atiku Abubakar jagiiɗo laamu Turakin Adamawa, tatabo (3) kannko woni Alhaji Koyranga Jada kannko woni Matawallen Adamawa nden ɗum jippiniimo e waktu Laamiiɗo o’o mo jooni, fof Fuu ɓe’e Tedduɓe innaaɓe (noddaaɓe) ɓe jiwoyi (wurtoyi) Wuuro Jada, nden ɗi fof (fuu) ɗiɗi (2) e nder e laamu Ganye e Toungo, nda Barrister Ibrahim Tahir Shehu kannko woni Arandeejo e nanduɗo e maako, Talban Ganye Arandeejo nden Arandeejo e laamorde Adamawa hakkaaɗo laamu Mawɗo kitotooɓe (Alkalin Alkalai) ko yii’ete go’o e ɗo’o kanjum laamu Mawɗo kitotooɓe (Alkalin Alkalai) wonaa (naa) ɗum woni foɗɗaano maajum to laamorde ngam tigi maajum heɓaama e ley laamu (Dowla) Usman ɓii Foodiyo, nden tabbitinaa’ɗum wiigo Shehul Islam Usman ɓii Foodiyo Hooreejo (Aardiiɗo) juulɓe ɗum kaliifa Dawla Sokoto o lammini Laamiiɗo Mawɗo kitotooɓe (Alkalin Alkalai) e waktu laamu maako no nden roniɓe-mo. fof (fuu) e laamuuji men ɗi jooni e laamiiɓe e Hooreejo (laamuuji) Dawrugol e ɓe tokko gaɗa kaliifa Sokoto, laamuuji ɗuuɗɗi faa jooni ɓe kewaayi, kadi laamiiɗo mo jooni o neɗɗo dariiɗo e dow wiigo e mo tokki no laamu Usman ɓii Foodiyo. Ngam o ɓeydi artirgo (wartirgo) laamuuji goɗɗi yejjitaaɗi, e men yottina Yettoore amen to Mawɗo Amen Dr Barkinɗo Aliyu Mustapha ngam halaji maako mojjuɗi. Nden Darnde maako e teddungal maako ngal, e yiiɗindirde e Teddingo goto e nder Amen e wongo maako neɗɗo Ganye, MI tabbiti wiigo leydi ndi’i wonaa (na) dum leydi Demal tan nden wirtingo yiimɓe Tedduɓe ɓe Ganye mo ɗum sigani manngu e heɓɓingo Teddungal maako so (to) neɗɗo on ɗon Mawɗo Tedduɗo Giɗo Pulaaku wiyteeɗo Barrister Ibrahim Tahir. O neɗɗo walloowo faago yeeso yiimɓe. e Bamtugo yiimɓe men no feewi no feewi, nden Gollidoowo e ɗemngal Fulfulde ngam yidde Pulaaku, on jaaraama,

Nden to yejjite Tokkemen e Facebook page amen woni Fulbe Media ngam yiigo nate (pictures) nyannde nde ɗum watta kawral laamu maako kala so (to) ngonɗon fof on yii’an (yii’ay) ay ko watte fof (Fuu) ko ɗum waɗete, facebook Fulbe Media

Najeeriya fuddi wartirki yimbe mun iga lesdi Libya

Ngomnati jihawol Yobe woyla walaadu fuuna lesdi Naajeeriya hawti ɓiɓɓe jiha kan 29 ɓe ngartiraa iga lesdi Libya bee yalji maɓɓe.

Komishinaajo kiita mo jihawol Yobe lattuɗo bo ardanɗo komitiiru ndu ngomnati jiha kan tiggi ngam hakkilanki wartiraaɓe ɓen, Alhaji Ahmed Goniri on suuɗitikaa.

Ahmed Gonori andini dow hokkitaaɓe jiha kan fuu ɗon nder wartiraaɓe lesdi Naajeeriya ɓe jippinaa haa riftorde Piirooje lesdi wonde potakol.

O wii wartiraaɓe 29 ɓen fuu kamɓe njaari ko’e maɓɓe bee yidde maɓɓe ngam ɓe ngartiree Naajeeriya yiiki no yaake rento e jonde jam warti ton lesdi Libya.

Goniri famtini dow wartiraaɓe ɓen fuu linyaama iga wuttudu njamu e hukuumaaji rento fuu wiɗitiɓe laɓɓini hiddeko ɓe lii’yanee yalji maɓɓe ngam tabutunki ɓe lattaki nder tuumirteeɓe goɗɗum.

VON/D.G

Harminki ngaynaaka e yebre Najeeriya

Nyande Alarbaare 01.11.2017 on diidangol harminki ngaynaaka fuddi kuude nder jihawol benue, woyla cakanteere lesdi Naajeeriya jiha neebuka nder fitinaaji hakkunde remoobe e waynaabe.

Diidangol ngol doolan kala duroowo malla gaynaako fuu sooda ladde jooda nokkure woore dura dabbaji muuɗum dala yiiluki bana ngaynaaka ɓoymaha.

Duubi juyi hetaama tigguki kala gaynaako mo nangaa ‘yatti diidangol ngol fuu, maabo yoɓa jomorgol ceede nayraaji hewtandi miliyonre malla o hawtanee ɗiɗi fuu.

Kawtal fulɓe ngal jiha kan molti bee jabruɗe ɗen ɗe ɓe tindini ‘yatti hakke maɓɓe.

Kawtal waynaaɓe ngal miyetti Allah cattle breeders Association ngal lesdi noddi ngomnati kawtal lesdi Naajeeriya yaawa hoosa jabruɗe ngam fadduki fitinaaji.

Alhaji huseni yusuf boso gooto nder arddiɓe kawtal ngal tabbitini redio kongol Naajeeriya dow be ngerday bee diidangol ngol.

D.Gurin